Mlečni izdelki so zdravi, poslušamo vsevprek. Celo ko nam predvajajo reklamo za slovito mlečno rezino, če se izrazim po slovensko, v tej najbolj hvalijo prav mleko. Sprenevedanje na kvadrat, če vemo, da je glavna sestavina sladkor! Pa tudi mleko, ki je v njej, je tako močno predelano, da temu zelo težko rečemo zdravo. Morda ste si pred približno dvema tednoma ogledali oddajo Tarča, ki je bila namenjena prav sladkorju – še ste jo spregledali, je še vedno na voljo na tej povezavi.
Podobna zgodba se pred našimi očimi odvija z jogurti. V reklamah nam sporočajo, da so zdravi, da ugodno delujejo na naše črevesje, da so nujno potrebni za zdravje naših kosti in še bi lahko naštevali... Pustimo ob strani vprašanje, koliko je v tem resnice. Žalostno dejstvo ostaja, da večina ljudi, predvsem pa otrok, najraje posega po sadnih jogurtih, medtem ko navadni, nesladkani, niso prav posebej priljubljeni. V lanskoletnem testiranju nemškega Öko-Testa je bilo ugotovljeno, da je v 250 g lončku sadnega jogurta lahko kar do deset kock sladkorja. Kdor ta podatek pozna, bo verjetno delil mnenje, da sadni jogurt zagotovo ni zdrav obrok! Je pa občasno lahko zanimiva in okusna sladica, če jo, seveda, zaužijemo namesto tortice ali česa podobnega.
Če vemo, da sladkor sploh ni edini greh, ki ga s takšnim jogurtom zaužijemo, je še toliko bolj na mestu, da razmislimo, če si tega ne bi raje pripravili kar v domači kuhinji. S tem prihranimo na času, ki ga porabimo za nakup, pa tudi denarni vložek je precej nižji.
Jogurt iz domače kuhinje
Za pripravo domačega jogurta v osnovi potrebujemo liter in pol domačega mleka, ki si ga priskrbimo pri bližnjem kmetu ali na mlekomatu. Tega zavremo, nato pa ohladimo na štirideset stopinj. V tako pripravljeno toplo mleko vmešamo en lonček navadnega polnomastnega jogurta iz trgovine, najbolje ekološko pridelanega. Pripravljeno mešanico prelijemo v dva steklena kozarca za vlaganje, ki ju nato ovijemo z brisačo ali odejo, da čim dlje ohranimo toploto mleka (to je zelo pomembno). Kozarca postavimo na mirno mesto, kjer se ju nihče ne bo dotikal ali ju prestavljal. V zimskem času lahko kozarca postavimo v globok pekač, tega pa namestimo na radiator. Od tu naprej je potreben le še čas, približno 24 ur, in jogurt je pripravljen.
Jogurt lahko seveda pripravite tudi iz nepasteriziranega mleka, če vam je takšen okus všeč. Po konsistenci je nekoliko bolj tekoč, medtem kot iz predhodno kuhanega mleka dobimo prav lepo gost in kremast jogurt. Pred zaužitjem ga je najbolje ohladiti, saj nam tako bolj prija, v hladilniku pa ga lahko mirno hranimo do enega tedna in se ne bo pokvaril.
Za ljubitelje navadnega jogurta se zgodba zaključi že na tem mestu, za vse tiste, ki pa imate raje jogurte z okusom, pa se prava ustvarjalnica šele pričenja. Zlasti v poletnem času nam narava ponuja stotero možnosti, s katerim ga lahko obogatimo. Tako si lahko pripravimo jogurt z dodatkom različnih vrst jagodičevja ali drugega sadja. Dodajamo mu lahko tudi sveža zelišča z vrta, npr. meto, meliso, citronko, cvetove vrtnice, ognjiča in podobno. Jogurt nadvse tekne tudi z dodatkom vanilije ali cimeta ali kar obojega skupaj. Sladilo odrejamo po svojem okusu, izberemo čim bolj nepredelano sladilo, denimo nekaj medu ali mletih lističev stevije, zagotovo pa pri tem nihče ne bo potreboval deset kock sladkorja za en lonček jogurta, saj je v domačem sadnem jogurtu sadni delež neprimerljivo višji kot pri kupljenem, kjer pomanjkanje sadja uravnotežijo arome in barvila.
Kefir iz domače kuhinje
Priprava kefirja je še bolj preprosta, saj zanj ne potrebujete vsakič znova lončka jogurta iz trgovine ali probiotičnih kultur, temveč lahko vedno uporabite ista zrnca. Ker si kefir pripravlja vedno več ljudi, boste verjetno hitro našli nekoga, ki vam bo lahko odstopil nekaj kefirjevih zrnc, saj se ta hitro namnožijo in tako jih boste tudi sami že kmalu lahko podelili s svojimi prijatelji.
Tudi za kefir potrebujemo domače polnomastno mleko. Kefirjeva zrna je najbolje dodati v nekoliko toplo mleko, ki je prej pasterizirano, ni pa nujno. Okus kefirja iz nepasteriziranega mleka je precej bolj intenziven, zato morda na bo všeč vsakomur.
Količina mleka, ki jo potrebujemo, je odvisna od količine zrnc, ki jih imamo na voljo. Približno tri žličke zrnc že zadostujejo za en liter kefirja, če pa jih imamo manj, uporabimo manj mleka. Tudi kefir je nared v približno dobrem dnevu. Kozarca z mlekom in zrnci ni potrebno ovijati v odejo temveč ga preprosto pustimo stati na pultu. Ko vidimo, da postane gost, ga precedimo skozi plastično cedilo s približno milimeter in pol veliki luknjicami, ujeta zrnca pa splaknemo pod vodo in jih prihranimo za naslednji kefir. Nekaj dni jih lahko hranimo v kozarcu z vodo na pultu, nato pa jih moramo znova uporabiti.
Kefir lahko obogatite na enak način kot jogurt, lahko pa pijete kar takšnega. Ker je že po naravi precej kiselkast, je povsem dovolj, če mu dodate npr. pest pretlačenih malin ali jagod in sladkanje ni potrebno.
Prijetno ustvarjanje v kuhinji in dober tek!