Triki za pripravo marmelade brez sladkorja …


Sabina Topolovec


23 junij 2022

Radi vlagate in si ne upate poskusiti brez sladkorja?  Sladkor je sicer res konzervans, a marmelada še kako uspe tudi brez njegovega dodatka …

Koliko sladkorja dodajamo?

V običajnih, najbolj klasičnih receptih za marmelade, preberemo, da je delež sladkorja enak deležu sadja. Če bi torej kuhali marmelado iz kilograma sadja, naj bi ji dodali prav toliko sladkorja. Prepričana sem, da temu ne sledite slepo in da ste se že sami prepričali, da je tolikšna količina res precej pretirana.

Koliko je torej zares potrebno? To vam bodo najbolje povedala vaše brbončice. Včasih je dovolj že deset odstotkov sladkorja, včasih zopet več. Odvisno pa je predvsem od vrste in zrelosti sadja.

Bi šlo povsem brez?

Seveda, sladkor lahko tudi mirno povsem izpustite. Je pa ob tem potrebno upoštevati nekaj pomembnih zakonitosti, ki zadevajo zlasti strogo čistočo. Če sadje vkuhavate brez dodatka sladkorja, temeljito oprane kozarce pred polnjenjem še sterilizirajte v pečici. To pomeni, da jih za nekaj minut postavite v pečico, ogreto na sto stopinj Celzija. Najbolje je uporabiti manjše kozarčke, v velikih se marmelada hitreje pokvari, če nismo res strastni jedci in nas ta v hladilniku čaka nekoliko dlje časa.

Ko kozarce napolnite z marmelado, po potrebi s papirnato brisačo obrišite rob, nato pa tesno zaprite. Priporočam, da uporabim nove pokrovčke. Pri že uporabljenih je možnost, da se marmelada pokvari, precej večja.

Pazite tudi na kakovost sadja. Če boste uporabili slajšega, bo tudi potreba po sladkanju manjša. Pomembna pa je tudi sama zrelost sadja. Bolj kot je zrelo, več ima naravno prisotnega sladkorja in manj ga je potrebno dodajati. Seveda pa je to sadje potrebno tudi zelo skrbno očistiti, temeljito odstraniti vse nagnite dele, saj v nasprotnem primeru zopet tvegamo, da se marmelada pokvari. Če želite dobro marmelado, je skrivnost vselej v kakovostnih sestavinah. In kakovostno, zdravo in zrelo sadje je pri marmeladi pač osnova.

Sledite tudi zgledu Alfreda Vogla, ki je vselej zagovarjal sveže, sonaravno pridelane plodove. Če je le mogoče, sadje naberite tik pred kuhanjem marmelade. Tako bo delež hranil večji.

Delež dodanega sladkorja lahko nekoliko znižate tudi ne račun daljšega kuhanja sadja. Na ta način sadje bolj koncentriramo, se bolj zgosti, posledično pa je tudi naravno prisotnega sladkorja v njej več. A na račun daljšega kuhanja seveda izgubljamo tudi vitamine v sadju. Treba se bo torej odločiti, kaj nam je pri marmeladi bolj pomembno … Imejte pa pri tem v mislih, da imajo marmelade, ki jih kuhamo krajši čas (in manj sladkamo) krajšo obstojnost.

Ali marmelada brez sladkorja sploh tekne?

O okusih ne velja razpravljati. Lahko pa vam povem svojo izkušnjo. Ko sem kuhala svoje prve marmelade, sem v navdušenju nad vsem »zdravim« opuščala sladkor, v celoti. Res da sem uporabila bolj sladke vrste sadja (slive, stare sorte hrušk in podobno), dodajala sladke začimbe (cimet, vanilja, janež ipd.), a mi te marmelade niso najbolje teknile. Takrat sem ugotovila, da sladkor v marmeladi ne igra toliko vloge konzervansa (kot rečeno, sladkor je še kako prisoten že v sadju samem), kot zlasti vloge ojačevalca okusa. In lahko dodamo že čisto malo sladkorja, pa dobimo povsem drugačno, veliko bolj okusno marmelado. Poskusite sami in se prepričajte.

Sicer pa, kar zadeva trajnost, te marmelade so bile še deset in več let od priprave brez kakršnih koli vidnih znakov pokvarjenosti (naredila sem jih res odločno preveč). Tudi okus je bil še vedno dober. So bili pa vsi moji nadaljnji podvigi zato vsaj malo posladkani.

Marmelade s 100-odstotnim deležem sadja

Če grem še korak nazaj, ko sem se pričela ukvarjati z zdravo prehrano in torej iz prehrane tako vneta črtala tudi sladkor, sem najprej v trgovini poiskala ustrezne nadomestke. Tako sem naletela na marmelade s 100-odstotnim deležem sadja. Ko sem etiketo prebrala podrobneje, sem hitro ugotovila, da lonček marmelade res vsebuje le sadje, a je precejšen delež tega v obliki koncentriranega sadnega soka, ki pa je tudi vrsta sladkorja, le da je mnogo prijaznejša od običajnega belega sladkorja.

Temu zgledu lahko sledite tudi vi. Posebej bolj goste vrste marmelade, kot je kutinova ali ribezova (črni ribez se čudovito zgosti brez želiranja z raznimi sredstvi) lahko sladkate z npr. zgoščenim jabolčnim sokom. Tudi sam dodatek jabolk marmelade nekoliko zgosti, saj jabolka vsebujejo naravno prisoten pektin. Sicer pa pektin brez drugih dodatkov lahko tudi kupite in ga uporabite namesto raznih manj naravnih pomagal.

Kako torej strniti zagato o sladkorju?

Kot rečeno, se ravnajte po svojem občutku oz. okusu. Imejte pa le v mislih, da govorimo o marmeladi, ki je v osnovi sladek namaz, ki ga načeloma ne jemo samega na žlico. Običajni beli sladkor vsekakor lahko nadomestite z bolj zdravimi in polnovrednimi različicami sladkorja (npr. ekološki svetli trsni sladkor, javorov sirup, zgoščeni sadni sokovi), zelo polnovredni temnejši sladkorji pa marmelado lahko tudi nekoliko pogrenijo, potemnijo in spremenijo osnovni okus.

Z upoštevanjem naštetih trikov (kakovostno sadje, daljše vkuhavanje, dodatek sladkih začimb, kombiniranje bolj kislih vrst sadja s slajšimi …) pa delež sladkorja vsekakor lahko zelo odločno zmanjšate.

Meni najbolje tekne višnjeva marmelada, ki zagotovo potrebuje nekaj zrnc sladkorja, če želim na obrazu vesel in ne kisel izraz. Katera pa je vaša najboljša marmelada?