A.Vogel naravna zdravila

Veste, kaj pomeni – tolažba za oči? Sprehod v naravo, lepo dekle na ulici, popoldanski spanec v viseči vreči … ? Odgovorov je bržčas vsaj toliko kot ljudi, ki bi jim zastavili to vprašanje. Mi pa se bomo tokrat spomnili nežne, čudovite cvetlice, s katerimi je oči zdravila že teta Pehta.

Če smetlike ne poznate, se je morda spomnijo vaši otroci. Bi jo znali poiskati v naravi? Mi smo jo včeraj z radostjo in hvaležnostjo v srcu uzrli na travnikih sredi Gorjancev. Po strmi poti, ki sta jo otroka brez težav premagala v skorajda hitrejšem tempu od naju, sva midva odkrivala svet, ki nama ga je risala njuna domišljija. »Poglej tisti razpadli štor, kot lisica.« Propadajoči kos debla je bil kot popoln izdelek nadarjenega umetnika. Zakaj prijazne lisičke sredi gozda nisem opazila sama? Med vihtenjem po naravnih »vrveh«, ki so se ponujale z več dreves, sta nedaleč stran uzrla hišico iz smrekovih vej, ki so jo nedolgo nazaj ustvarile druge otroške ročice. Zdaj že vemo, kaj bomo počeli ob naslednjem sprehodu, na katerega se bomo morali nujno odpraviti vsaj uro prej, da nas ne ujame noč … Kmalu nad množico »pegastih« dreves smo uzrli čudovito vas rdečih mušnic, tako popolnih, da smo preprosto obstali in uživali v njihovi lepoti.  Še dobro, da so strupene, tako lahko krasijo gozd in razveseljujejo še druge pohodnike, smo sklenili.

Zadihani, a veseli ob premaganem hribu, smo se zapodili čez  travnik, kjer so nas razveselile še drobne cvetice – smetlike. Nekaj smo jih previdno natrgali, da jih doma posušimo in si njimi pomagamo, ko bodo utrujene oči rabile tolažbo. Smetlika v prevodu iz nemščine namreč pomeni prav to. Delo z računalnikom zna hitro izstaviti račun. Pa tudi otroka bosta morda potrebovala pomoč drobnih cvetlic, če bodo oči pozimi kdaj vnete in prehlajene.

Poznate smetliko? Majhna, precej neopazna cvetlica, ki pa nas razveseli s svojo lepoto, če se sklonimo k njej in se zazremo v njen čudovit cvet, poln nežno rumenih in vijoličnih odtenkov. Med trganjem smo previdni, saj je rastlina zelo krhka in hitro izpulimo korenino. Naberimo je le toliko, kot v resnici rabimo. Če ne bomo grabežljivi, bo tam tudi drugo leto. In sveža bo zagotovo učinkovitejša kot nekaj let stara rastlina. Več o smetliki …

Kdor nima časa, znanja, veselja … da si nabere svojo, jo lahko ujame v Voglovih kapljicah za oči. Te bi pravzaprav morale postati obvezen del sodobne računalniške opreme, klimatiziranih in pregretih prostorov in mnogih drugih pogojev, ki izčrpavajo naše oči. Nikomur ni prijetno, če oči pečejo, srbijo, so pordele, utrujene. Razen če imate izjemno srečo, v vaši pisarni ni viseče mreže, kjer bi si oči lahko vsaj za hip spočili. Morda pa skozi okno lahko pogledate v daljavo in tam uzrete kaj lepega. Morda bližnji hrib, na katerega se velja podati že to popoldne? Kdo ve, kaj vse lepega vam zna prišepniti …

Kaj pa malica na hribu, za tako pridne otroke? Prijazni oskrbnik koče jima je postregel čaj iz mešanice sveže zdrobljenih gorskih zelišč. Ne v filter vrečki, ampak v čisto pravem cedilčku. Je bila morda vmes tudi smetlika? Ob skodelici čaja je bil še mini lonček medu.  Preveč za en čaj, a ravno prav, da sta se z njim nato še posladkala.

Na poti domov smo se ustavili pod staro jablano in ta nam je postregla z najpristnejšim, kar je ustvarila le narava, brez človeškega posredovanja. Rumeno-rdeči sadeži, sladko-kislo-trpki in s presenetljivo malo soka, a z okusom, ki začara. Nismo našli jabolka, ki ga na bi že obiskal črviček, a smo s hvaležnostjo zagrizli vanje.  Polni lepih vtisov smo se podali po hribu navzdol, po drugi poti, kajpak …