A.Vogel naravna zdravila

A. Vogel blog za Slovenijo

Kepico vaniljevega sladoleda – z vaniljo, prosim!

Avtor: Sabina Topolovec, 3. avgusta 2018, Zdrava prehrana

Ne vem, kateri okus imamo najraje v Sloveniji, pri Nemcih pa je najbolj priljubljen vaniljev. Le kdo bi jim zameril! Vanilja je v resnici nekaj naslajšega, nekaj, kar nas spomni na najlepše trenutke, nas prijetno ogreje pri srcu in pomiri.

Ko sem bila majhna, so v edini slaščičarni v našem kraju ponujali le tri vrste sladoleda, čokoladnega, vaniljevega in sadnega, ki se je najbolj približal okusu gozdnih sadežev. Takrat nihče ni imel težav z izbiro, jedli smo bodisi čokolado in vaniljo bodisi dve kepici drugače zloženih okusov.  Dve kepici. Brez slabe vesti. Tudi otroci!

Danes, ob vsej živopisani izbiri piškotkov, modrega neba, različnih najbolj znanih čokoladk in podobno, najprej pol ure tuhtamo, kaj izbrati, nato vzamemo pol tega in pol onega. Okusa, namreč. Torej eno kepico. Ki je morda večja kot tista izpred tridesetih let, pa vendar je še vedno le – ena. Psihologija šteje! Kalorije pa tudi …

Kako je mogoče, da ena kepica danes redi bolj kot tista nekoč? Morda pa zato, ker je v njej več zraka in manj mleka, manj smetane, manj sladkorja, manj jajc, celo – manj osnovnega okusa, pa naj bo to vanilja ali jagoda … Teh je za vzorec. Danes se sladoled pač ne dela iz petih osnovnih sestavin, kot bi morda nostalgično pomislili. Pet preprostih sestavin je predragih. Zato jih proizvajalci raje uporabijo deset, ali petnajst …

Tako se mleko in smetana pretopita v niz čudno zvenečih imen, kot so rekonstituirano posneto mleko, rehidrirana sirotka v prahu, kondenzirano posneto mleko … Ali pa mleko izgine in se namesto njega pojavi kokosova maščoba.

Sladkor je predrag, če so tu dektroza, glukoza, glukozni sirup, glukozno-fruktozni sirup … Več teh hkrati, seveda.

Kaj bi z jagodami, če pa imamo sadni pripravek, ki vsebuje sadno kašo, sladkor, zgoščen sadni sok in aditive?

To pa še ni vse, popoln okus, videz in konsistenco sladoledu podarjajo tudi obvezni dodatki v obliki emulgatorjev (mono- in digliceridi maščobnih kislin), stabilizatorjev, polnil, sredstev za želiranje, zgoščevalcev …

V julijski številki nemške potrošniške revije Ökotest pišejo o še eni sestavini, ki se na prvi pogled ne zdi sporna – zraku. Tega je v sladoledih tudi sto in več odstotkov. Če škatla sladoleda vsebuje denimo 500 g sladoledne mase (iz zgoraj naštetih sestavin), je temu je dodanih še 500 g (raje več) zraka. Da je sladoled bolj puhast, kremast. S tem ni nič narobe. Narobe pa je, ko na deklaraciji preberemo energijsko vrednost, ki je prikazana s 100 mililitri, ne grami. Kot bi se kdo hecal z nami? „Gospa, koliko mililitrov sladoleda lahko pojeste?“ Vsaj zase lahko trdim, da brez težav pojem vsaj 50 gramov sladoleda …

Tu pa je trik. 100 mililitrov sladoleda vsebuje morda kvečjemu 50 gramov sladoledne mase, kjer so vsi sladkorji in maščobe. Seveda pa je prav privlačno prebrati, da ima 100 ml (kar si nihče prav dobro ne prestavlja, koliko to je) tako malo kalorij, tako malo sladkorja, maščob … Pomnožite to številko vsaj z dva, pa bo slika precej bolj stvarna.

Ah, in kje je vanilja? Te je vedno manj, ker je vedno dražja. Zato pa je lahko v vaniljevem sladoledu marsikaj, od povsem umetnih arom, do naravne arome vanilje (ki v resnici dopušča do pet odstotkov drugih arom), naravnih arom (katera koli naravna aroma, pa naj bo še tako daleč od vanilje), vaniljevega izvlečka (vsaj ta mora biti 100 odstotno iz prave vanilje), do vanilina (povsem umetno pridobljena snov) … Naj vas ne zavedejo niti črne pikice vanilje v sladoledu. Gre le za mleti črni strok, brez prave vsebine, ki ima le malo ali nič arome. Za to poskrbijo zgoraj naštete možnosti.

Kdor si želi vaniljevega sladoleda, pa ne presladkega in le iz osnovnih sestavin, bo moral narediti svojega. Pri tem pa poseči po drugi najdražji začimbi na svetu, ki je zaradi več dejavnikov v zadnjih letih še krepko dražja. Za sladoled je v resnici ne rabimo veliko, posebej če znamo z njo pravilno ravnati.

Hm, zdaj pa najbrž že vsi hlepite po kakšnem preprostem receptu. Morda vam bo všeč kateri od mojih sladolednih coprnij. Če želite izvedeti več o tem, kako z začimbami izboljšati ne le okus, temveč tudi zdravilno moč (prav ste prebrali), pa pobrskajte še po knjigi Zdravilna moč začimb za otroke, v kateri so poleg recepta za sladoled še številni drugi, ki jih bodi veseli otroci in odrasli.

  • Stalna povezava
  • 470 krat ogledano

Dodajte svoj komentar.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *

Read more:
Kako nad nadležne kilograme med prazniki?

Vsakdo, ki se je kdaj koli lotil izgube kakšnega kilograma, ve, kako težka pot je to. Le redko komu hujšanje...

Close