Sonce v šentjanževem olju


Sabina Topolovec


26 julij 2016

shutterstock_141896542Pomlad in poletje sta pravi čas, da ujamemo dovolj sončnih žarkov. A ne glede na to, kako polne oz. prazne utegnejo biti rezerve vitamina D v zimskem času, sonca si takrat želimo vsi. Zato je sedaj pravi čas, da ga ujamemo – tudi v stekleničko.

V zahvalo za dobršen del nepokošene zelenice se čebele  letos veselo sprehajajo tudi po cvetoči šentjanževki, ki nas razveseljuje že dober mesec dni. Vedno znova se mi zdi nadvse zanimivo opazovati, katere rastline rastejo okrog hiše in letos je prav šentjanževke več kot pred leti. Ker sem prepričana, da se prav nič ne zgodi brez razloga, ji prisluhnem, ko me povabi, da si za svojo družino postrežem iz njene zdravilne apoteke. Običajno šentjanževko raje naberem v višji legi, a če je prav za nas zrastla tako blizu, se zahvalim njeni velikodušni ponudbi in pohitim po steklen kozarec in dobro olivno olje.

Prednost domačega šentjanževega olja (in tudi vsakršnega drugega domačega pripravka) je nedvomno v tem, da je v njem največ ljubezni. Ob tem pa lahko upoštevamo tudi mnoge druge dejavnike, ki nam omogočijo, da od rastline dobimo nekajkrat več moči. Zato zdravilna zelišča vedno nabiram takrat, ko je v njih največ svetlobe, na dan za cvet, po biodinamičnem setvenem koledarju Marie Thun. Poleg tega izbiram lepe, suhe, sončne dopoldneve, ki jim ne preti nikakršna nevihta. Rastline so zelo subtilne in vsakršno nevarnost dobro začutijo in svoje moči še pravi hip pospravijo na varno, v korenine, saj jih bodo morda kasneje potrebovale za celjenje. Če vas zanima, kateri vse so še tisti dejavniki, ki jim velja prisluhniti, če želite od rastline zares njeno polno moč, vabljeni k prebiranju Ščepca ustvarjanja – Kako od začimb dobiti največ, ki jo lahko prelistate tukaj.

Pravilna priprava šentjanževega olja

Šentjanževka je rastlina, ki dobesedno akumulira sonce v sebi. Ko se pozimi namažemo z njenim oljem, to preprosto začutimo. Pa ne le to, redna uporaba, denimo enkrat tedensko po prhanju, nas utegne obvarovati pred degenerativnimi spremembami na koži, je zapisal Alfred Vogel v svojem izjemnem priročniku Ljudski zdravnik. Zato ne preseneča, da rastlino omenja na toliko mestih v knjigi. Po njegovi recepturi v podjetju Bioforce še vedno izdelujejo mazilo iz šentjanževke in ognjiča. Krema Bioforce je obenem najbolj znana in priznana krema Alfreda Vogla.

Če želite iz šentjanževke sami izdelati svoj oljni izvleček,  si velja zapomniti nekaj preprostih, a pomembnih nasvetov. Šentjanževkine cvetove nabiramo na dan za cvet, dopoldne. Ponje se odpravimo s steklenim kozarcem in dobrim oljem, s katerim cvetove kar sproti prelivamo. Za kar najbolj kakovosten pripravek izbiramo le lepe cvetove, vsakega se dotaknimo s hvaležnostjo in ljubeznijo. Poln kozarec nato zapremo in izpostavimo močem sonca, vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem ne za več kot teden ali dva. Trenutek, ko se olje obarva rdeče, je pravšnji, da olje precedimo in shranimo v temne stekleničke.

Najbolj optimalen čas za nabiranje šentjanževke je nedvomno tedaj, ko je dan najdaljši in ko rastlina prejme največ moči sonca. Svoj prvi kozarec šentjanževkinih cvetov sem tako letos nabrala že konec junija. A ker se je poletje letos le sramežljivo nasmihalo vse tja do začetka junija, menim, da bo tudi pripravek, narejen te dni, še vedno dovolj kakovosten.

Več o zdravilnih močeh šentjanževke lahko preberete tukaj.