A.Vogel naravna zdravila

A. Vogel blog za Slovenijo

S trdo hrano do boljših zob

Avtor: Sabina Topolovec, 21. januarja 2016, Zdrava prehrana

shutterstock_285490802Če pomislimo, kakšno hrano v povprečju uživamo, je, kot bi imeli opravka z dojenčkom! Marsikdo se rad zmrduje nad žitnimi jedmi, rad pa uživa v belem kruhu, krompirju, pečenki in – če je že res potrebno – pogosto preveč kuhani zelenjavni prilogi. Da bi vsaj deloma omilili posledice nezdravega prehranjevanja, si vedno pogosteje privoščimo še smuti. Da je le hitro, preprosto, okusno in „zdravo“? Kaj pa na to porečejo zobje?

Primerjava z dojenčki je pravzaprav slaba, saj prav oni radi zagrizejo v svež korenček, jabolko ali trd grisin. S tem krepijo svoje dlesni in razvijajoče se zobke.

Pogled na marsikateri krožnik odraslega pa hitro pove, da trda hrana tam ni zaželjena. Kaše iz celega žitnega zrnja ali svežih kosmičev nadomestijo mehke žitarice, ki jih reklame hvalijo kot neskončno zdrave (ob tem pa vsebujejo vsaj 30% sladkorja), izdelke iz polnozrnate moke prekašajo tisti iz svilnato gladke in mehke – bele, nebrušen riž je pregnal mehkejši in hitreje kuhan beli riž, namesto samonikle zelenjave uživamo mehkejšo in slajšo (a z vitalnimi snovmi mnogo revnejšo) solato, na oreščke prav tako ne prisega vsakdo. Da ob vsem tem močno nastradajo prav tisti, ki jih toliko „šparamo“ – zobje, v resnici vemo, a le malo storimo, dokler se ne soočimo s težavami.

Premajhna obraba škoduje zobnim vratovom

Premajhna obraba je verjetno glavni vzrok za zelo razširjene okvare zobnih vratov. Takšen je zaključek študije, opravljene na raziskovalnem inštitutu Senckenberg v Frankfurtu.

Raziskovalci so najprej natančno analizirali stike zob ob ugrizu. Od položaja zob pri ugrizu je odvisna tudi porazdelitev napetosti v njihovi notranjosti. Dobljene podatke so nato preučevali z računalniško simulacijo, kjer so zobe umetno malo pobrusili in s tem posnemali naravno obrabo zob. Na ta način so lahko ocenili, kako se vzorec obremenitve spreminja z nenehnim drgnjenjem zobne substance.

Pri bolj obrabljenih zobeh je obremenitev znatno bolje porazdeljena preko celotne zobne krone, napetost je občutno manjša. Na površinah, ki niso obrabljene, se te pojavljajo znatno pogosteje, še posebej na območju zobnega vratu. Raziskovalci menijo, da gre razlog, zakaj je toliko primerov odpadanja sklenine na tem območju, verjetno iskati prav v uživanju veliko premalo trde hrane, kot so surovo korenje, žita in oreščki, skorja kruha.

Kako do več trde hrane?

Privoščite si večkrat pest mandljev ali lešnikov. Odlično nasitijo, vas oskrbijo z dragocenimi hranili (zlasti maščobami), okusni so, pa še zobje jih imajo radi. Uživajte več surove zelenjave (npr. stebelne zelene, korenčka, gomolja koromača…). Pomakajte jih v okusne omake in uživajte v polnem okusu. Testenine naj bodo polnozrnate in obvezno skuhane na zob. Tudi kruh naj bo iz celega žitnega zrnja, najbolje mlečno kislinsko fermentiran. Solato, krompir in meso je seveda potrebno prav tako skrbno prežvečiti.

Dobrega žvečenja pa niso veseli le zobje, temveč tudi želodec in trebušna slinavka. Pomislite na to tudi tedaj, ko si privoščite kozarec smutija.

Slastna granola za zdrav začetek (ali konec) dneva

Granolo si iz nekaj sestavin lahko z lahkoto pripravite sami in tako poskrbite, da jih boste imeli na zalogi vsaj nekaj dni. Tako pripravljenih kosmičev ni potrebno kuhati, zato jo imate lahko tudi v predalu in jo pojeste za malico v službi.

Oglejte si recept.

Ne ščetkajte zob neposredno po zaužitju sadja

Zobozdravniku svetujejo, naj ne hitimo preveč s ščetkanjem po uživanju sadja (zlasti bolj kislega) in sladkorja, saj je zaradi povišane kislosti zobna sklenina še posebej občutljiva in jo s ščetkanjem lahko poškodujemo. Po obroku si usta splaknemo z vodo, po približno pol ure pa si zobe le očistimo. Tisti bolj kreativni boste zobno pasto morda želeli izdelati kar sami (recept), drugi pa jo poiščite v zdravi zakladnici Voglovih zobnih krem, denimo Dentaforce.

  • Stalna povezava
  • 326 krat ogledano

Dodajte svoj komentar.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *

Read more:
Ste danes že bili srečni?

Nenavadno vprašanje? Občutite zadrego, provokacijo? Kaj je sreča? Jo imamo sploh čas začutiti? Imamo čas? Sta čas in sreča povezana?...

Close