A.Vogel naravna zdravila

Prejšnji mesec sem v eni znanih ljubljanskih veleblagovnic na oddelku za kozmetiko prodajalko povprašala po njihovi ponudbi naravnih pripravkov za nego kože pri sončenju. Ker imajo v svoji bogati ponudbi tudi nekaj organsko certificiranih znamk za nego kože, sem se nadejala, da je to pravo mesto za nakup kreme za sončenje brez spornih sestavin.

Če bi sledila zgolj prodajalkinim priporočilom, bi se domov odpravila z eno od krem, ki vsebuje zelo sporne kemične filtre, ki jih nekatere priznane organizacije (npr. Enveironmenal Working Group, Öko-Test,…) kritizirajo že več let. Sedaj se piše 2015 in ti so še vedno prisotni, celo v pripravkih, za katere mnogi verjamemo, da sodijo med „bolj naravne“.

Tako med izdelki na prodajnih policah še vedno prevladujejo kemični filtri kot so oktokrilen in etilheksil metoksicinamat. Oba je Öko-Test že leta 2012 opredelil kot najbolj sporna, saj delujeta kot hormonska motilca. Poleg obeh kozmetična industrija še naprej uporablja že v preteklosti močno kritizirana retinil palmitat (naveden tudi kot vitamin A ali retinol) in oksibenzon. Kljub temu da ameriška nevladna organizacija Environmenal Working Group (EWG) vsako leto svari pred njima, so oksibenzon lani odkrili kar v polovici testiranih izdelkov, retinil palmitat pa v petini testiranih krem. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v letošnjem testiranjih 1700 pripravkov.

Kot podrobneje pišemo v priročniku Resnice in zmote o soncu oksibenzon hitro prodre v kožo in v stopi v krvni obtok ter ustvarja preobčutljivost na sončne žarke. Kot fotokancerogena snov naj bi povečevala tvorbo škodljivih prostih radikalov, kar lahko posledično vodi v poškodbe DNK v celicah. Retinil palmitat pa naj bi v stiku s sončnimi žarki pospešil staranje kože ter razvoj kožnih lezij in tumorjev, če omenim zgolj dva od bolj spornih kemičnih filtrov.

Kar je pri tovrstnih sredstvih ravno tako precej sporno, so izjemno visoki UV filtri. Zaradi njih ljudje na soncu ostajajo dlje časa in tako sprejemajo več sevanja. Kreme za sončenje morda res blokirajo večino UVB žarkov, zato pa le manjši del UVA sevanja, ki na koži ne pušča vidnih znakov (opeklin). In kar mnogi prav tako ne vedo, je tudi dejstvo, da je razlika v deležu UVB sevanja, ki ga visoki faktorji blokirajo v primerjavi z nizkimi, pravzaprav smešna nizka. UV faktor 20 tako blokira 94% UVB žarkov, UV faktor 50 pa le 98%. A za te 4% več zaščite je potrebno „zaužiti“ dva in polkrat več kemije! Obenem visoki faktorji povsem onemogočijo tvorbo življensko pomembnega vitamina D, ki ga vsi nujno potrebujemo. Porast melanoma, najnevarnejše vrste kožnega raka, bi bil lahko povezan tudi s kroničnim pomanjkanjem tega vitamina! Kateri vsi drugi vzroki mu še lahko botrujejo, si lahko preberete v že omenjenem priročniku.

Sonce je torej lahko prijatelj ali sovražnik, odvisno, katere vire beremo oz. koliko ob vsem temu upamo prisluhniti sebi. Zagotovo sončne opekline so povezane v povečanim tveganjem za nastanek melanoma in zagotvo pomanjkanje sonca vodi v porast številnih obolenj, vključno z več vrstami raka. Da bomo med obojim uspešno jadrali, bo na sonce treba po pameti, torej redno, a zmerno in nikakor ne opoldne.

Pred njim pa se je najbolje zaščititi mehansko, torej z obleko, pokrivalom, očali, senco. In ko ne gre drugače, uporabimo kremo za sončenje. Takrat pa izberimo organsko certificirano, ki vsebuje zgolj mineralne filtre (titanijev dioksid ali cinkov oksid). Nano delcem (dovoljeni tudi v naravni kozmetiki) pa se iz previdnostih razlogov raje izognimo.

Tisti, ki najbolj zaupate svojim rokam, lahko kremo za sončenje brez težav izdelate tudi sami. En recept, kako to storite, si lahko preberete tukaj.