A.Vogel naravna zdravila

A. Vogel blog za Slovenijo

Naravna pomoč pri zdravljenju depresije

Avtor: Sabina Topolovec, 5. novembra 2013, Zdravje duha

Flowering St.Johns wort.November praviloma velja za temačen mesec. Mesec pričnemo s obuditvijo spomina na mrtve, od tam pa do resničnih razprav o smrti, pa se pravzaprav ne zgodi nič. Smrt in minevanje v družbi nista priljubljeni temi. Morda je tudi v tem iskati razlog, da smo Slovenci po stopnji samomorilnosti tako visoko na lestvici. Ne govorimo veliko o razlogih, čeprav vsi vsaj slutimo, kaj do njih privede.

Depresija tako postaja in ostaja bolezen, ki jo včasih opravičujemo tudi z gospodarskimi razmerami, ki nam že nekaj let niso najbolj naklonjene. V pehanju za obstanek, preživetje, ali, na drugi strani, v nenehnem boju za še več, marsikdo povsem pozabi nase. Za prijatelje je že davno minil čas. V času, ki nam ostane na voljo, marsikdo raje gleda televizijo ali prijatelje išče preko družabnih omrežij. A vsa ta znanstva so premalo, ko pride do duševnih stisk. Nekateri se po pomoč obrnejo k zdravstvenim strokovnjakom, ljudem, ki jim ne glede na njihovo stopnjo empatije in visoko mero strokovnosti manjka vstop v naše srce. Antidepresivi, ki so v porastu tudi med mladostniki, pa vzroka za depresijo ne morejo razvozlati, še manj odpraviti. Obstajajo stanja, ko so nujni, ko morda celo rešijo življenje, vprašanje pa je, če je njihova uporaba upravičena tudi tedaj, ko se posameznik znajde pred življenjskimi izzivi, ki jih mora premagati.

Zaskrbljujoče je, da je depresivnih stanj vedno več tudi med zelo mladimi. Takšnih, ki simptome, kot so razdražljivost, nemir, nespečnost in potrtost, glavobol in bolečine v želodcu in križu, doživlja več kot enkrat tedensko, je bilo v letu 2006 izvedeni raziskavi1 med 11- do 15-letniki kar 10% vprašanih.

Vpogled v Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji v letu 20112, ki je na voljo na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja, kaže, da število izdanih receptov za antidepresive zavzema največji delež med predpisanimi psihoanaleptiki. Na sploh se zdravila z delovanjem na živčevje uvrščajo že na drugo mesto, takoj za zdravila za bolezni srca in ožilja.

Pa ti lahko nadomestijo ljubečega sogovornika? Njihovi zagovorniki trdijo, da so si s pomočjo antidepresivov izboljšali življenje, njihovi nasprotniki svarijo pred številnimi resnimi stranskimi učinki jemanja antidepresivov. Zagotovo pa lahko rečemo, da se je pred njihovo uporabo potrebno vprašati, če so ti zares edini izhod v sili? Kdor se težko zaupa sogovorniku ali pa zares nima nobenega prijatelja, za pomoč lahko zaprosi tudi kar nekaj naravnih pomočnic. Vsekakor pa bodo te dragocena pomoč tudi tedaj, ko si vzamemo čas za pogovor.

ŠENTJANŽEVKA

Šentjanževka je rastlinski antidepresiv, ki omili občutek izčrpanosti, utrujenosti in brezvoljnosti ter znatno izboljša razpoloženje. S kliničnimi raziskavami so potrdili vpliv šentjanževke na lahke do srednje težke oblike  depresije. To ugotavlja pregledna analiza že iz leta 1996, ki obdela 23 randomiziranih študij in povzema, da so pripravki šentjanževke učinkovitejši od placeba in primerljivo učinkoviti s klasičnimi antidepresivi3.

ŽAFRAN

Iranski raziskovalci so primerjali žafran (30 mg/dan, vodno-alkoholni izvleček) s sinteznima zdraviloma imipramin4 in fluoksetin5. V 6-tedenskem poskusu so dokazali, da je žafran bolj učinkovit pri zdravljenju blage do zmerne oblike depresije kot placebo in popolnoma enako učinkovit kot standardna sintezna zdravila, vendar s pomembno razliko: žafran ne povzroča zmanjšanega stanja zavesti in suhih ust, pa tudi mnogo drugih stranskih učinkov (zaprtost, zadrževanje urina,…) ne, kot se to lahko zgodi pri jemanju sinteznih antidepresivov.

DRUGE ZAČIMBE

V knjigah Ščepec rešitve in Ščepec védenja so opisane tudi druge začimbe, ki na različne načine pomagajo pri depresivnih motnjah. To so poleg že omenjenega žafrana tudi bazilika, cimet, citronka, črna kumina, ingver, koromač, lovor, ožepek, pelin, peteršilj, piment, rožmarin, sivka, vrtnica in žajbelj.

KAPLJICE AVENAFORCE

Kapljice Avenaforce, pripravljene iz svežega ovsa po originalni recepturi Alfreda Vogla, pomagajo pri nemirnosti, razdraženosti in ob nespečnosti. Primerne so za odrasle in otroke po 12. letu starosti. Uporabljajo jih lahko tudi bolniki, ki imajo predpisano terapijo z antidepresivi, pomirjevali in uspavali sinteznega izvora.

KLAMATSKE ALGE

Klamatske alge so največji vir feniletilamina (PEA) – snovi za dobro razpoloženje. Pri depresivnih ljudeh so znanstveniki ugotovili znatno nižje količine PEA v urinu. Snov proizvajamo tudi sami (kadar smo srečni), najdemo pa jo tudi v čokoladi, rdečem vinu, stročnicah, zrelih sirih in nekaterih drugih živilih.

Viri:

1 Duševno zdravje v Sloveniji, IVZ, 2009
2 Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po ATC klasifikaciji v letu 2011
3 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2351679/pdf/bmj00553-0017.pdf
4 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC517724/
5 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15707766/

  • Stalna povezava
  • 867 krat ogledano

Dodajte svoj komentar.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *

Read more:
Domača jogurt in kefir

Mlečni izdelki so zdravi, poslušamo vsevprek. Celo ko nam predvajajo reklamo za slovito mlečno rezino, če se izrazim po slovensko,...

Close