A.Vogel naravna zdravila

A. Vogel blog za Slovenijo

Koliko sadja in zelenjave, da bomo zares zdravi?

Avtor: Sabina Topolovec, 21. aprila 2017, Preventiva

shutterstock_69315949Poznate akcijo pet na dan? Zagotovo! Kaj pa deset? Še več sadja in zelenjave za še več zdravja? No, nekaj več ga zagotovo pridobimo, vendar samo to kljub vsemu ne bo dovolj. Pa vi, ali zaužijete pet porcij sadja ali zelenjave na dan? Vsak dan?

Morda bi bilo namesto nove »kampanje« deset na dan bolje prevetriti vprašanje, koliko ljudi sploh sledi dosedanjim smernicam, ki so priporočale pet porcij (400 g). Ali še bolje, ali ni pomembnejše, kakšno je vse to priporočeno obilje sadja in zelenjave?

Težko si predstavljam, ne glede na podatke nove metaanalize, da bi človekovo zdravje ohranjala živila, vzgojena s kemijo, brez sonca, brez ljubezni, brez pravega odnosa tistega, ki ju goji in seveda tudi nas, ki to uživamo. A o tem ne beremo prav dosti. Matematično razmišljanje je pač usmerjeno na podatke o količini, izmerjeno v gramih in morda potem tudi količini vitaminov, mineralov, antioksidantov.

Da je vsebnost le teh v intenzivno pridelanem sadju in zelenjavi, ki je povrhu vsega neredko pripeljano z drugega konca sveta, precej šibka, je verjetno jasno vsakemu še tako matematično izostrenemu umu. A če vemo, da se živalim godi še slabše, sta sadje in zelenjava bržčas boljša izbira na našem krožniku. Ko si ju pripravimo deset porcij, pa bo tudi prostora za ostalo hrano manj …

A še vedno, podatki z analize kažejo, da bi z 200 grami sadje in zelenjave dnevno (kamor se bržčas uvršča večina) tveganje za srčno-žilne bolezni znižali za 13 odstotkov, s štirikratnikom dnevno pa za dobrih še enkrat več (28 odstotkov). Tveganje za raka se ob 800 g zaužitega sadja in zelenjave zniža za trinajst odstotkov (pri dvesto gramih le za štiri). S stališča sodobnega jedca, ki prisega na hitro hrano, procesirana živila, umetne dodatke (brez katerih je industrijsko pripravljena hrana res neokusna) ipd. se najbrž ne splača toliko »trpeti«, da bi tveganje za raka omilili za komaj trinajst odstotkov?

Kaj pa bi se zgodilo, če bi teh 800 gramov sadja in zelenjave bilo z našega vrta? Kjer lahko rastlinam namenjamo vso našo ljubezen, kjer jih vsak dan boža sonce, kjer polže ročno pobiramo (ali nam pomagajo račke) … Bi še vedno govorili o le trinajstodstotni nižji verjetnosti, da zbolimo za rakom? Ali bomo kdaj dočakali študijo, ki bo poleg količine ovrednotila tudi kakovost hrane, ki jo vsakodnevno uživamo?

Pa tudi, če vse to odštejemo. Na televiziji, če to sploh še spremljate, ni reklam o dobrobiti uživanja špinače, ohrovta, paprike ipd. Nasprotno, zasuti smo s sporočili o takšnih in drugačnih sladkarijah (vključno s sadnimi jogurti, kosmiči za zajtrk itd). Zato jo izklopite, prav tako vse ostale ekrane, vsaj izven delovnega časa. Podajte se na vrt. Če ga nimate, podajte se v naravo in se naučite prepoznati divje rasle rastline, ki po moči celo znatno prekašajo doma vzgojeno sadje in zelenjavo. Sprehodite se po soncu in ja, predvsem, sprehodite se. In imejte se radi in svet okrog sebe prav tako. Takšnih radostnih ljudi rak ne mara, srce v polnem teku pa vam bo še dolgo služilo.

  • Stalna povezava
  • 482 krat ogledano

Dodajte svoj komentar.

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Zahtevana polja so označena *

Preberite si tudi:
Kakšno hrano potrebujejo otroci?

Na prodajnih policah srečujemo ogromno prehrambenih izdelkov, namenjenim otrokom. Pa ne mislim le mlečnih formul ali kašic za dojenčke. Pa...

Close