Sabina Topolovec


20 februar 2014

MiStock_000001829694Smallnenja o dobrobitih ali nevarnostih uživanja kave se močno razlikujejo celo v strokovnih krogih. Alfred Vogel je o njenem splošnem učinku zapisal takole: „ Pridelek kavnega grmička je dandanes znan po vsem svetu. Na leto se porabi na milijone ton kavnih zrn. Ni čudno, da o vprašanju kave že leta in desetletja živahno razpravljajo v zdravstveno sodobno usmerjenih krogih. Kava škoduje predvsem občutljivim ljudem z zdelanimi živci, ker je bič za živce in jo zato prištevamo med škodljiva poživila. Takšno je tudi moje stališče, čeprav sežem navadno po tem živčnem strupu, kadar moram z nočno avtomobilsko vožnjo roparsko ravnati s svojim živčevjem.  Kdor ni navajen na kavo, temveč jo uporablja le kot zdravilo, bo delovala takoj, kadar je potrebno. Kdor pa vsak dan spije svoje tri ali še več skodelic močne kave, se je navadil in ne more računati na tako močno delovanje.“

Kava po arabsko

Kljub temu pa ga je presenetilo, da kava na način, kot jo pripravljajo Arabci, ne povzroča enako razburjajočega delovanja, pa tudi njen vpliv na spanje je manjši. V Ljudskem zdravniku je o tem zapisal: „Arabci ponudijo kavo kakor Turki v majhnih skodelicah skupaj z usedlino. Vedno jo pripravijo šele, ko gosti pridejo, in tudi pred tem še ni bila dolgo pražena in zmleta na zalogi. Tik preden kavo skuhajo, jo navadno šele spražijo in zmeljejo, nato naglo skuhajo, rahlo razredčijo z malo mrzle vode in ponudijo ter pijejo močno in zgoščeno kar z usedlino in precej sladkorja. Ta arabsko umetelno pripravljena kava mi je nasprotno navadni kavi z mlekom ali smetano in brez sladkorja delala prav malo težav. Po mnogih opazovanjih in poskusih sem spoznal, da so prav v kavni usedlini nekatere pomembne sestavine, ki deloma oslabijo in nevtralizirajo delovanje hlapljivih kavnih snovi in tudi kofeina. Kdor si želi tedaj privoščiti to prijetno poživilo, naj si poskusi skuhati arabsko kavo, vendar naj jo spije kakor sami Arabci prav majhno skodelico in le kadar mu živčevje dobro dela. Občutljivi in preobčutljivi ljudje pa naj se je vzdržijo.“

Moč začimb

Med velike poznavalce začimb pa ne sodijo le Indijci, temveč tudi Arabci. Ti kavo praviloma vedno postrežejo s kardamomom. Enako jo lahko pripravimo tudi sami. Na eno skodelico kave dodamo vsebino enega plodu ali konico noža kardamoma v prahu. Takšna kava ima veliko boljšo aromo, je bolj zdrava, pa tudi želodec jo popolnoma drugače sprejme. V knjigi Ščepec rešitve navajamo tudi recept za pripravo začimbne kave, kjer se poleg kardamoma uporablja tudi cimet, ingver in klinčki. Takšna je šele prava skušnjava za vse navdušene ljubitelje kave.

Kardamom podpira presnovo možganov in, podobno kot kofein, spodbuja koncentracijo, pri čemer vseeno deluje drugače kot kava. Kot je znano, vam lahko kava povzroči razbijanje srca, kardamom pa prav to težavo odpravlja. Zato poskusimo namesto kave ali črnega čaja nekajkrat na dan spiti čaj iz mešanice kardamoma, kumina in janeža. Pijemo mlačnega, najbolje ob obroku ali neposredno po njem.

Žitna kava

Še bolje je, če se kavi povsem odpoveste, ali vsaj kakšno skodelico zamenjate s žitno kavo. Žitna kava Bambu je prava poslastica za brbončice, ki pa jih sprva lahko  prelisičite že tako, da na začetku kavo pripravljate z dvema tretjinama prave in eno tretjino žitne kave, kasneje pa količino žitne kave povečujete, dokler prave z lahkoto ne pogrešite več. Velika prednost kave Bambu je v tem, da je povsem brez kofeina, zato jo lahko mirno uživamo tudi zvečer, brez da bi vplivala na naš spanec. Je izvrsten kavni nadomestek za živčno preobremenjene in vse, ki imajo težave z želodcem ali visokim krvnim pritiskom. Primerna je tudi za otroke. Zlasti slednjim bo izjemno teknila različica s kakavom.